Pridelava hmelja v EU poteka na 26.500 ha in dosega letni pridelek okoli 50.000 ton. V Sloveniji smo v letu 2019 pridelali na 1.596 ha 2.572 ton hmelja, kar nas uvršča na 4. mesto v Evropi (za Nemčijo, Češko in Poljsko) in na 6. mesto v svetu (za ZDA in Kitajsko). Hmeljarstvo je pri nas najbolj izvozno usmerjena kmetijska panoga.
V času obiranja hmelja odpeljemo iz hmeljišča skoraj celotni nadzemni del rastlin. Po obiranju storžkov pri obiralnem stroju tako ostane odpadna biomasa – trte in listi, ki predstavljajo dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Problem pri vračanju organske mase na njive pa predstavljajo polipropilenske (PP) vrvice, ki se uporabljajo za oporo hmelja, saj se s kompostiranjem ne razgradijo. Ker so vrvice prepletene z biomaso, je ta neuporabna kot surovina za nove izdelke in za vračanje na njivo.
Cilj projekta je zamenjati hmeljarsko polipropilensko vrvico (PP) z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena iz naravnih materialov in se pri kompostiranju razgradi na osnovne monomere (vodo, CO2 in biomaso), in s tem spremeniti hmeljevino v primarno surovino za izdelavo komposta na kmetijah (gnojilo) ter vrsto biorazgradljivih izdelkov (biokompozitni materiali, sadilni lončki za vrtnarstvo, ter pakirni zabojčki/pladnji), s čimer se bo količina agro-odpadkov v občinah Spodnje Savinske doline bistveno zmanjšala, povečal pa se bo prihodek (pridelava komposta in/ali prodaja hmeljevine kot primarne surovine za proizvodnjo bioplastike). Spodnja Savinjska dolina bo na ta način postala primer dobre prakse za vsa ostala hmeljarska območja, ne samo v EU, pač pa tudi v svetu, sočasno pa se bo povečala njena dodana socio-ekonomska vrednost, npr. zeleni turizem.
Projekt sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 %, izboljšano energetsko učinkovitostjo za 25 % preko zamenjave nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami, medtem ko bodo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi predelave sintetičnih plastičnih proizvodov bistveno zmanjšane.
Model krožnega gospodarstva v projektu LIFE BioTHOP
Ta projekt je sofinanciran s sredstvi Programa LIFE (Pogodba št. LIFE18 ENV / SI / 000056) v višini 1.055.945,00 €, Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, občin: Žalec, Vransko, Polzela, Braslovče, Tabor in Prebold ter Združenja hmeljarjev Slovenije. Skupni proračun projekta znaša 1.919.901,00 €. Grafična predstavitev vsebuje slike z naslednjih spletnih strani: www.thermofisher.com; www.kraussmaffei.com; www.tradersherald.com; www.storaenso.com; www.newatlas.com; www.busscorp.com. Koncept in grafično predstavitev je pripravila Vesna Žepič Bogataj (TECOS).
Projektni konzorcij sestavlja sedem partnerjev iz petih evropskih držav: Slovenije, Portugalske, Španije, Nemčije in Češke. Koordinator projekta je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), katerega glavne naloge so raziskovanje, svetovanje in vzpostavitev trajnostnega hmeljarjenja in bo v projektu preizkušal novo vrvico v hmeljiščih in bioplastične lončke iz hmeljevine v proizvodnji sadik hmelja. Portugalski partner Lankhorst Euronete Group bo razvil vrvico, ki bo biorazgradljiva in kompostabilna na mestu samem. Zelfo Technology iz Nemčije razvil postopek za preoblikovanje hmeljevine, prepletene s PLA vrvico tako, da bo le ta uporabna v proizvodnji embalaže in bioplastičnih kompozitih. TRIDAS iz Češke Republike bo ta produkt uporabil za izdelavo biorazgradljive embalaže za steklenice vina. Tecnopackaging iz Španije bo iz vlaken in biomaterialov ustvaril kompozit, ki ga bo Razvojni center TECOS uporabil za brizganje vrtnarskih lončkov, ki jih bo v proizvodnji sadik hmelja testiral IHPS. Razvojna agencija Savinja iz Slovenije bo izvajala koordinacijo glede komuniciranja z javnostjo in skrbela za širjenje novic ter rezultatov med zainteresirane skupine.